ZNPOVCE in ZNPOVCE-A: kako potekajo sodni postopki glede retroaktivne dajatve na presežne tržne prihodke pri prodaji električne energije

Ozadje: od evropske uredbe do zakona in njegove novele

Uredba Sveta (EU) 2022/1854 o nujnem posredovanju zaradi visokih cen energije je določila zgornjo mejo tržnih prihodkov proizvajalcev električne energije, in sicer 180 EUR/MWh in pri tem določila, da lahko države članice izvzamejo proizvajalce z močjo naprave 1 MW. Državam članicam je dovolila, da ohranijo ali uvedejo ukrepe, ki takšne prihodke še dodatno omejujejo. Take dodatne omejitve pa morajo spoštovati pravo EU in seveda tudi Ustavo Republike Slovenije.

Slovenija je uredbo na nek način implementirala z ZNPOVCE, ki je dajatev na presežne prihodke uvedel za obdobje od 1. 12. 2022 do 31. 12. 2023. Novela ZNPOVCE-A, ki je začela veljati 28. 4. 2023 (Uradni list RS, št. 49/23) je  med drugimpravila spremenila sredi tega obdobja (in ga pri tem skrajšala do 30. 6, 2023), in za nazaj, z učinkovanjem od 1. 12. 2022:

• zgornjo mejo prihodkov je znižala s 180 na 160 EUR/MWh;
• vstopni prag zavezanosti je določila pri 100 kW (znižanje s prvotnih 500 kW), pri čemer se moči naprav istega proizvajalca seštevajo, zato so zajete tudi manjše naprave.

Učinkovanje novele za nazaj je bistveno pravno vprašanje.

Prepoved povratne veljave predpisov

Prvi odstavek 155. člena Ustave RS določa, da zakoni in drugi predpisi ne smejo imeti učinka za nazaj. Izjema je mogoča le po drugem odstavku istega člena: če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice. Oba pogoja morata biti izpolnjena hkrati, javno korist pa mora zakonodajalec izkazati.

Ustavno sodišče razlikuje med pravo in nepravo retroaktivnostjo:

• Prava retroaktivnost obstaja, ko predpis ureja dejanska stanja in pravna razmerja, ki so se v celoti iztekla pred njegovo uveljavitvijo. Presoja se po 155. členu Ustave.
• Neprava retroaktivnost obstaja, ko predpis za naprej ureja razmerja, ki so nastala prej, a še trajajo. Presoja se po načelu varstva zaupanja v pravo iz 2. člena Ustave.

Razmejitev ni zgolj akademska, saj je od nje odvisno, kako strogo se poseg presoja. Odločilno je, ali je bilo dejansko stanje, na katerega se veže pravna posledica, ob uveljavitvi predpisa že zaključeno (tako zlasti odločba U-I-158/11, pa tudi U-I-285/10, U-I-397/20 in U-I-99/25).

Po našem stališču so bile posamezne dobave elektrike zaključene, ko je bila elektrika proizvedena, prodana in proizvajalci so zanje mesečno prejeli plačilo. Da se dajatev obračuna za obdobje kot celoto, na navedeno ne vpliva. Odločilno je, kdaj je dejansko stanje nastalo, ne pa, kdaj je bila izdana odločba o odmeri. Uporaba novele za te dobave zato po našem mnenju predstavlja pravo retroaktivnost, za katero zakonodajno gradivo ne izkazuje nobene javne koristi (z izjemo gole navedbe fiskalnega učinka).

Vloga prava EU

Ker zakon in novela izvajata oziroma dopolnjujeta evropsko uredbo, morata spoštovati splošna načela prava EU, zlasti načelo pravne varnosti in varstva legitimnih pričakovanj. Ta načela Sodišče EU razume podobno kot slovensko ustavno sodišče: predpis praviloma ne sme veljati za nazaj (sodbe Racke, Bavaria in druge). Ker gre za izvajanje prava EU, se uporablja tudi Listina EU o temeljnih pravicah (sodba Åkerberg Fransson).

Za slovenske spore so pomembne tri novejše zadeve:

• C-633/23, Electrabel in drugi (18. 12. 2025). Sodišče EU je obravnavalo nacionalne ukrepe za obdobje pred začetkom uporabe uredbe. Slovenski primer se od tega razlikuje: tu gre za naknadno zaostritev znotraj obdobja, ki ga je uredba že urejala in je bilo delno že pretečeno.
• C-423/23, Secab (22. 1. 2026). Na to sodbo se opirajo nekateri zunanji oddelki upravnega sodišča, ki so sodbe že izdali. Sodba sicer poudarja, da morajo države članice pri dodatnih ukrepih spoštovati splošna načela prava EU, kar nekatera slovenska sodišča spregledajo.
• C-467/24. Belgijsko ustavno sodišče je Sodišču EU predložilo predhodna vprašanja o primerljivem nacionalnem ukrepu, med drugim tudi o njegovem časovnem učinku. Sodišče sodbe v navedeni zadevi še ni izdalo.

Kje je sodna praksa danes

Nekateri zunanji oddelki Upravnega sodišča RS so sodbe v zadevi presežnega tržnega prihodka že začeli izdajati. Učinek novele so večinoma opredelili kot nepravo retroaktivnost in tožbe zavrnili, praviloma brez glavne obravnave. Zoper vse navedene zadeve smo vložili predloge za dopustitev revizije.

Pomemben preboj pa smo v eni izmed zadev dosegli na Upravnem sodišču v Ljubljani, ki vprašanje ustavnosti ZNPOVCE in ZNPOVCE-A šteje za odprto oz. se sodišču po našem razumevanju poraja resen dvom o njuni ustavnosti. Sodišče je v navedeni zadevi konec septembra 2026 razpisalo glavno obravnavo in strankam v okviru odprtega sojenje predstavilo svoj pogled na zadevo. Glavno obravnavo je sodišče prekinilo in nam kot pooblaščencem enega izmed proizvajalcev naložilo, da sodišču predložimo pisen in natančno obrazložen predlog za ustavno presojo, kar smo v danem roku storili.

Verjamemo, da bo sodišče našemu predlogu sledilo in pred Ustavnim sodiščem podalo predlog za oceno ustavnosti ZNPVCE-A, predvsem v delu ko navedeni zakon velja za nazaj. Manimo, da bo navedena odločitev sodišča imela pomemben vpliv tudi na vse druge istovrstne zadeve, ki so v teki.