Poplave 2023: Vse o interventnih ukrepih po noveli Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč

Državni zbor je 9. avgusta 2023 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN-F), s katerim se določajo interventni ukrepi po poplavah, ki so Slovenijo prizadele v avgustu 2023. Zakon vključuje vrsto začasnih ukrepov, s katerimi se želi pomagati prizadetim v poplavah. V veljavo je stopil 11. avgusta 2023.

Začasni ukrepi na področju dela

Začasni ukrep nadomestila plač delavcem zaradi nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče

Delavec, ki zaradi višje sile zaradi posledic poplav ne more opravljati dela, je upravičen do nadomestila plače za čas, ko so podane okoliščine, ki upravičujejo njegovo odsotnost. Delavec je v takem primeru upravičen do nadomestila plače v višini 80% povprečne mesečne plače delavca zadnjih treh mesecev pred odsotnostjo (po ZDR-1 gre za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga). Nadomestilo ne sme biti nižje od minimalne plače v Republiki Sloveniji (1.203,36 EUR bruto).

Kot odsotnost zaradi višje sile zakon šteje:

• nezmožnost prihoda na delo,
• nezmožnost opravljanja dela zaradi opravljanja nujnih ravnanj odpravljanja škode ali opravljanja nujnih ravnanj za zavarovanje življenja ali zdravja ljudi in živali,
• odvračanje in preprečevanje škode ali
• druge okoliščine nezmožnosti opravljanja dela zaradi posledic naravne nesreče.

Delavec mora najpozneje v treh delovnih dneh od nastanka razloga za njegovo odsotnost o vseh okoliščinah, ki vplivajo na nastanek višje sile, obvestiti delodajalca.

Delodajalec lahko uveljavlja pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavca, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi posledic poplav v avgustu 2023. Velja pa, da te pravice ne morejo uveljavljati tisti delodajalci, ki so neposredni ali posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije oz. proračuna občine, delodajalci, ki opravljajo finančno ali zavarovalniško dejavnost s klasifikacijo v skupino K in več kot deset zaposlenimi (na dan 3. avgust 2023) ter tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije in predstavništva mednarodnih organizacij, organi Evropske unije v Republiki Sloveniji.

Delodajalec svojo pravico do povračila izplačanih nadomestil plače uveljavi z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, in sicer v 15 dneh od uveljavitve tega zakona oz. v 15 dneh od začetka odsotnosti delavca zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče. Vlogi mora priložiti izjavo delavca o obstoju okoliščin, ki vplivajo na nastanek višje sile. Upravičenost do povračila nadomestil plače delavcev na podlagi tega zakona traja od 3. avgusta 2023 do 31. decembra 2023.

Izplačana nadomestila plač delavcev, ki zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče ne morejo opravljati dela, Republika Slovenija povrne v celoti. Povračilo se delodajalcu izplačuje mesečno zadnji dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače. Ob tem pa velja, da delodajalec ni upravičen do povračila obračunanih nadomestil plače, če jih ta ni izplačal delavcem, ki so bili do njih upravičeni.

V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače mora delodajalec delavcem izplačevati neto nadomestila plače in poravnati prispevke za obvezna socialna zavarovanja. V tem obdobju delodajalec ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, za katere je uveljavljal povračilo izplačanih nadomestil plače, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov (razen, če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet pred 3. avgustom 2023 in za te delavce delodajalec ni uveljavljal pravice do povračila izplačanih nadomestil plače). Velja tudi, da delodajalec ne more uveljavljati povračila izplačanih nadomestil po tem zakonu za čas teka odpovednega roka.

Delodajalec, ki je prejel povračilo izplačanih nadomestil plač odsotnim delavcem na podlagi tega zakona, mora v primeru, če je od 3. avgusta 2023 prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic, izplačil nagrad poslovodstvu za poslovno uspešnost, izplačanih v letu 2023 oz. za leto 2023, o tem v dveh mesecih po izplačilu obvestiti Finančno upravo RS (FURS). V roku 30 dni od prejema odločbe pa mora prejeta povračila vrniti skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Začasni ukrep na področju plačane odsotnosti delavca – prostovoljca

Prostovoljec, ki opravlja prostovoljsko delo v okviru prostovoljske organizacije, ima pravico do plačane odsotnosti z dela največ sedem delovnih dni zaradi odpravljanja posledic poplav. Upravičenost do odsotnosti izkazuje na podlagi potrdila prostovoljske organizacije o opravljenem prostovoljskem delu. Izplačana nadomestila plač prostovoljcev povrne v celoti Republika Slovenija.

Začasni ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo

Pravico do delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo lahko uveljavlja vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, ki delavcem začasno ne more zagotavljati dela zaradi posledic poplav. Delodajalec lahko na podlagi tega zakona napoti posameznega delavca na začasno čakanje na delo največ za obdobje od 3. avgusta 2023 do 31. decembra 2023.

Delavec, ki je napoten na začasno čakanje na delo skladno s tem zakonom, ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega. V času začasnega čakanja na delo se mora delavec na zahtevo delodajalca vrniti na delo do sedem delovnih dni v tekočem mesecu (zahteva mora biti delavcu posredovana vsaj en dan pred vrnitvijo na delo). Če delavec v dogovoru z delodajalcem v času začasnega čakanja na delo izrabi pravico do letnega dopusta, ima za čas izrabe letnega dopusta pravico do nadomestila v skladu z ZDR-1.

Delodajalec mora delavca pisno napotiti na začasno čakanje na delo. V napotilu določi čas začasnega čakanja na delo, možnosti in način poziva delavcu za predčasno vrnitev na delo ter višino nadomestila plače. V času začasnega čakanja na delo se delavec prijavi v evidenco iskalcev zaposlitve in se lahko vključi v ukrepe, ki se zagotavljajo prijavljenim iskalcem zaposlitve.

V času začasnega čakanja na delo je delavec upravičen do nadomestila plače v višini, kot jo določa ZDR-1 za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloge, tj. 80% povprečne mesečne plače delavca zadnjih treh mesecev pred odsotnostjo delavca. V vsakem primeru pa nadomestilo ne sme biti nižje od minimalne plače v Republiki Sloveniji.

Republika Slovenija zagotovi delno povračilo nadomestila plače v višini 80% nadomestila plače in je omejena z višino povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji za mesec maj 2023. delodajalec to pravico uveljavi z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu v 15 dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo. Vlogi mora priložiti izjavo, da v obdobju, za katerega uveljavlja delno povračilo, zaradi posledic poplav ne more zagotavljati dela delavcem, dokazila o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo ter izjavo, da je zaposlenim do dneva vložitve vloge izplačal plačo in vsa nadomestila plače.

V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil mora delodajalec delavcem izplačevati nadomestila plače. V tem obdobju ne sme odrejati nadurnega dela ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo. Prav tako v tem obdobju ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcem na začasnem čakanju na delo ali večjemu številu delavcev (razen, če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet pred 3. avgustom 2023 in za te delavce ni uveljavil pravice do delnega povračila).

Začasni ukrep na področju enkratne solidarnostne pomoči

Enkratna solidarnostna pomoč, ki jo delodajalec izplača v letu 2023, za hujšo škodo, nastalo delojemalci zaradi naravne nesreče poplav v avgustu 2023, se do višine 10.000 EUR ne všteva v davčno osnovo iz dohodka iz delovnega razmerja. Za hujšo škodo se šteje škoda, ki ogroža zdravje in povzroča neprimerno življenjsko okolje za bivanje.

Začasni ukrep dodatne olajšave za donacije za leto 2023

Zavezanec po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) in zavezanec po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2) lahko uveljavlja dodatno zmanjšanje davčne osnove davčnega obdobja za celoten znesek plačil v denarju za namen odprave posledic poplav v avgustu 2023, plačan na za ta namen posebej oblikovan račun Republike Slovenije, vendar največ do višine davčne osnove davčnega obdobja. Kot znesek se šteje znesek vseh plačil do 31. decembra 2023 na za ta namen oblikovan račun Republike Slovenije.

Drugi začasni ukrepi

Samozaposleni, ki zaradi posledic poplav v avgustu 2023 ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu tudi po poplavah v avgustu 2023, so upravičeni do pomoči v višini 1.200 EUR na mesec za avgust, september, oktober, november in december 2023. Pomoč za samozaposlene ne oproščena plačila vseh davkov in prispevkov.

Javni sklad, ki preko javnih razpisov in pozivov izvaja kreditiranje, lahko zaradi okoliščin, povezanih s posledicami poplav v avgustu 2023, kreditojemalcu odobri odlog plačila obveznosti za največ 12 mesecev, pod pogojem, da posamezne obveznosti iz kreditne pogodbe, za katero kreditojemalec zahteva odlog plačila, še niso zapadle v plačilo do dneva uveljavitve tega zakona. Vlogo za odlog plačila mora kreditojemalec na javni sklad nasloviti najpozneje do 31. decembra 2023 in pojasniti, da zaradi okoliščin, povezanih s poplavami v letu 2023, začasne ne more zagotavljati poplačila obveznosti po kreditni pogodbi.

Postopki, ki so potrebni za odpravo posledic poplav v avgustu 2023, se izvajajo prednostno. Med te štejemo izdajanja soglasij, dovoljenje ali drugih aktov državnih organov ali nosilcev javnih pooblastil.