Novi Zakon o zaščiti prijaviteljev za večjo zaščito delavcev

Pred kratkim je začel veljati novi Zakon o zaščiti prijaviteljev (ZZPri), ki prinaša večjo zaščito oseb, ki prijavijo nepravilna ravnanja ali kršitve predpisov v svojem delovnem okolju. Prijavitelj je fizična oseba, ki prijavi ali javno razkrije informacije o kršitvi, pridobljene v svojem delovnem okolju, pri čemer zakon zajema tako osebe, ki so pri delodajalcu v delovnem razmerju, kot tudi tiste, ki so pri delodajalcu v podobnem razmerju, vendar na drugi pravni podlagi (npr. pogodbeno delo, študentsko delo, prostovoljstvo). Zakon se uporablja tudi za anonimne prijave.

ZZPri zagotavlja prijaviteljem zaščito pred povračilnimi ukrepi delodajalcev, kot so odpoved delovnega razmerja, suspenz pogodbe o zaposlitvi, premestitev na nižje delovno mesto ali onemogočanje napredovanja, uvedba disciplinskih ukrepov, šikaniranje, diskriminacija in drugi ukrepi, ki jih predvideva zakon. Poleg tega novi zakon predvideva tudi nekatere zaščitne oziroma podporne ukrepe, kot so prepoved razkritja prijaviteljeve identitete brez njegovega izrecnega soglasja, izključitev odgovornosti prijavitelja (pod pogojem, da ni šlo za prijavo neresničnih informacij), nadomestilo za primer brezposelnosti in psihološka podpora. Prijavitelj lahko v primeru povračilnih ukrepov uveljavlja sodno varstvo pred pristojnim sodiščem, pri čemer je v teh postopkih upravičen tudi do brezplačne pravne pomoči.

Zavezanci po ZZPri so subjekti s 50 ali več zaposlenimi, subjekti z manj kot 50, vendar najmanj 10 zaposlenimi, če svojo glavno registrirano dejavnost opravljajo na področju zdravstva, področju zbiranja, prečiščevanja in distribucije vode, ravnanja z odplakami, ravnanja z odpadki ter še nekaterih drugih področjih, določenih z ZZPri, ter ministrstva, vladne službe, upravne enote, javne agencije in ostali z zakonom določeni državni organi ter samoupravne lokalne skupnosti. Zavezanci morajo vzpostaviti notranjo pot za prijavo in sprejeti ukrepe za zaščito prijaviteljev.

Zavezanci morajo pri vzpostavitvi notranje poti za prijavo določiti kontaktne podatke, sprejeti ukrepe za preprečitev razkritja identitete prijavitelja in imenovati zaupnika, ki je lahko eden izmed zaposlenih ali pa zunanji ponudnik storitve prejemanja prijav. Vse navedeno naj uredijo s sprejetjem notranjega akta, v katerem naj bo opisana tudi pot za notranjo prijavo. Zavezanci v zasebnem sektorju, ki zaposlujejo 250 ali več oseb, in zavezanci v javnem sektorju morajo vzpostaviti poti za notranjo prijavo v 90 dneh od uveljavitve ZZPri, tj. najkasneje do 23. 5. 2023. Zavezanci v zasebnem sektorju, ki zaposlujejo manj kot 250 oseb, pa morajo vzpostaviti poti za notranjo prijavo najkasneje do 17. 12. 2023.

Novi Zakon o zaščiti prijaviteljev predstavlja pomemben korak k večji zaščiti delavcev in večji transparentnosti prijavljanja nepravilnosti oz. kršitev predpisov v delovnem okolju. Prijaviteljem zagotavlja večjo zaščito pred povračilnimi ukrepi delodajalcev ter jim nudi tudi podporne ukrepe, kot so psihološka podpora in nadomestilo za primer brezposelnosti. Zavezancem pa nalaga obveznost vzpostavitve notranje poti za prijavo in sprejetje ukrepov za zaščito prijaviteljev, s čimer se bo izboljšala kultura prijavljanja in preprečevalo morebitne kršitve.